Čas neizmerno hitro teče, že mesec dni je minilo od kar smo zapustili šolske klopi.
Izobraževanje na daljavo je zahtevno in odgovorno, čeprav se vsi trudimo z roko v roki, da bo učenje od doma obrodilo sadove in se bomo v šolske klopi vrnili zadovoljni, srečni in zdravi.
Z devetošolci smo začeli z aktivnostmi vpisa v srednje šole. Nič nismo izpustili, vse prijavnice za vpis v srednjo šolo so izpolnjene in čakajo, da jih odpošljemo. Čeprav je vse potekalo na daljavo ste bili hitri in dosledni. Tudi prvošolčki že čakajo na novo začeto pot osnovnošolskega izobraževanja.
Učenci, vseli nas, da je izobraževanje na daljavo tako dobro steklo, da ste odzivni, pošiljate povratne informacije in ste z delom na daljavo zadovoljni (anketa).
Nekateri naši učenci, starši so se na začetku izobraževanja na daljavo obrnili na šolo,ker niso imeli računalnika ali interneta. Vsem učencem smo pomagali(različni donatorji, šolska oprema, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), da lahko delajo od doma. Hvala vsem dobrim ljudem, ki ste opazili našo stisko in nam priskočili na pomoč.
Za vse učence in starše je na voljo tel.št. 02-795-2390 (ravnatljica, g.Suzana) in tel. štev. 031-329-020 (svetovalna delavka, Ana). Z veseljem vam želimo pomagati in odgovoriti na vaša vprašanja, pomisleke, dvome,…
Vsi že komaj čakamo, da se vrnemo nazaj med šolske klopi, čeprav še ne vemo kdaj.
Sedaj, v času epidemije je družina tista prava, osnovna celica, ki nas povezuje, daje zavetje in varnost v življenju. Potrudimo se za sobivanje v skupnosti in izkoristimo druženje z našimi najdražjimi. Bodite razlog, da se nekdo nasmehne. Bodite razlog, da se nekdo počuti ljubljenega in verjemite v dobroto v ljudeh.
Upoštevajmo navodila, priporočila, zaščitimo sebe, druge, ostanimo doma in ostanimo zdravi.
Vsak drobec znanja, ki ga učenec pridobi sam – vsak problem, ki ga sam reši – postane mnogo bolj njegov, kot bi bil sicer. Dejavnost uma, ki je spodbudila učenčev uspeh, koncentracija misli, potrebnih zanj, in vznemirjenje, ki sledi zmagoslavju, prispevajo k temu, da se dejstva vtisnejo v spomin, kot se ne bi mogla nobena informacija, ki jo je slišal od učitelja ali prebral v učbeniku.( Herbert Spencer)
