Dragi učenci.
Tik-tak, tik-tak! Tako strumno te dni bije ura. V teh dneh najbrž tudi vaši srčki, saj bo v ponedeljek, 22. februarja, enako težko pričakovan dan kakor prvega septembra. Več kot tri mesece ste se izobraževali na daljavo, uspešno premagovali ovire, sami razporejali čas za pridobivanje novega znanja. Iz tedna v teden vam je uspevalo in zdaj verjamem, da že nestrpno čakate, da se vrnete v stavbo, kjer živi smeh, kjer se rojevata radovednost in uspeh.
V ponedeljek se bomo podali novim učnim zmagam naproti. Točno tako kakor v začetku šolskega leta: z zanosom, pričakovanji, načrti in pozitivnimi mislimi. Če je te dni v kom prisoten kanček strahu; nikar! Ob povratku v šolske klopi boste skupaj z učitelji pokukali, ali je ob izobraževanju na daljavo nastala kakšna luknjica ali negotovost v znanju, ki jo je potrebno zakrpati. Skupaj z učitelji se bomo trudili prav vsakomur pomagati po najboljših močeh, se za trenutek ustaviti. Prav vse bomo nadoknadili in ponovno stopili v ustaljene tire. Zelo se vas veselimo, šolski prostori so predolgo samevali. Vemo, da šola ni le stavba in niso le zidovi. Šola so učenci, zaposleni, šola je vsa tista energija, ki se »pretaka« po hodnikih, ko jo napolnite vi, dragi učenci. Pogrešali smo vas in že komaj čakamo, da vas vidimo. Ne le preko ekrana, v živo. Vem, da ste nekateri v teh mesecih postali drugačni, zato upam, da vas bomo vas bomo res vse prepoznali. 
Spoštovani starši, na tem mestu hvala tudi vam. Za vse te mesece strpnosti, spodbude in razumevanja. Ob ponovnem odprtju tudi vas prosim še za veliko mero razumevanja in konstruktivnega sodelovanja, saj bomo na šolsko pot ponovno stopili skupaj. Morda bo v začetku nekaj zmede, kar je razumljivo, a kmalu bomo spet utečeni osvajali vse učne vrhove.
Nekdo je nekoč dejal, da nas “nasmeh nič ne stane, vendar čudežno deluje. Ne osiromaši tistega, ki ga poklanja in obogati tistega komur je namenjen.” Zelo se veselimo vaših nasmehov!
Ravnateljica Suzana Petek
