V šolskem letu 2020/2021 poteka projekt »Rastem s knjigo OŠ« za sedmošolce že petnajstič (15), a v nekoliko okrnjeni obliki, saj je bil projekt zaradi pandemije covid-19 in prekinitve šolskega procesa ter dela v knjižnicah od marca 2020 ponekod prekinjen ali je ostal neizveden.
Sedmošolci so dobili v dar knjigo pisatelja Mateta Dolenca z naslovom Kako dolg je čas, z ilustracijami Ane Maraž.
V letošnjem šolskem letu žal obisk knjižnice ni bil mogoč, smo pa obiskali Bibliobus, potujočo enoto Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Tam so nas prijetno sprejeli, nam predstavili delovanje vzajemnega kataloga COBISS/OPAC. Z iskanjem knjig na policah spodbujajo branje književnih besedil in so mu na obisku namenili največ časa. Vseh 25 otrok si je z zanimanjem v šoli pri urah slovenščine ogledalo predstavitveni film o knjigi in pisatelju, najbolj pa jih je zanimalo, kako dolg je v resnici čas. https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/videovsebine
Prejeto knjigo so sedmošolci po metodi dolgega branja prebrali pri urah slovenščine. Uvrstili smo jo tudi na seznam za domače branje, nekateri osmošolci in devetošolci pa so jo prebrali že za tekmovanje za Cankarjevo priznanje.
Branje kratkih duhovitih pripovedi iz živalskega sveta smo združili s poznavanjem literarne zvrsti basen pri slovenščini. Iskali so slovenske pregovore, se preko njih likovno izrazili in jih narisali. Pisali so svoje izvirne basni in pri tem upoštevali značilnosti literarne zvrsti. Projekt smo nadgradili z ustvarjanjem in snemanjem animiranega filma s pomočjo aplikacije Stop Motion Studio na telefonu (lahko tudi na tablici). Izbrali so si eno basen in jo preoblikovali na zabaven način. Ustvarili so izvirne animirane filme.
Projekt je na šoli zelo dobro sprejet, skozi celo šolsko leto se je veliko dogajalo v 7. razredu. Učenci so bili navdušeni in si želijo še več aktivnega dela in seveda tkanja prijateljskih vezi med seboj.
Naš temeljni namen pa je osnovnošolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic in bibliobusa.
Petra Purgaj, učiteljica slovenščine
PISMA S STALNIMI BESEDNIMI ZVEZAMI
ZAVRČ, 6. 6. 2021
HEJ KLARA.
KAKO SI? UPAM, DA BOŠ ČIM PREJ NAZAJ V ŠOLI.
DANES, JE BILO V ŠOLI KAR NAPORNO. TADEJ JE NA VRATIH ŽENSKEGA STRANIŠČA VLEKEL NA UHO IN KDOR VISOKO LETA, NIZKO PADE, PUNCE SO GA ZALOTILE IN DOLETELA GA JE ROKA PRAVICE. PRI NARAVOSLOVJU SMO VZELI NOVO SNOV, MATEJ PA JE BIL SPET NA LUNI. PRI MATEMATIKI STA STELLA IN IVANA SPET POZABILI ZVEZKA, UČITELJIICA JU JE VPRAŠALA, ČE STA ŠE GLAVO POZABILI. MED REKREATIVNIM ODMOROM SO SOŠOLCI VIDELI PRIKUPNO MUCO. KER JE JAZ NISEM, SO ME ZBADALI, DA SEM SLEP KOT KURA. SLEDILA JE LIIKOVNA UMETNOST, RISALI SMO RASTLINE, UČITELJICA PA JE SEBASTJANU REKLA, DA PIŠE KOT KURA. LARA JE SKORAJ ZAMUDILA KOMBI, NI IMELA ČASA, DA BI SE UREDILA, ZATO JO JE NIK ZMERJAL, DA IMA GNEZDO NA GLAVI. TAK JE BIL DANAŠNJI DAN V ŠOLI.
HITRO SE POZDRAVI. VSI TE POGRAŠAMO.
POZDRAVLJA TE SOŠOLEC NEJC
Hrastovec, 3. 6. 2021
Draga prijateljica Klara!
Ko rečem mami, da bi šla k tebi na obisk, se mi zdi, da sedi na ušesih. Cele dneve garam kot konj, samo da bi videla, da se trudim. Kot strela z jasnega je spet odjeknila novica, da se bomo šolali spet od doma, zato je ta zamisel padla v vodo.
Ker ji težim cele dneve, hodim okoli nje kot maček okrog vrele kaše, da bi se nekega dne vseeno omehčala in mi dovolila te obiskali. Ne smem vreči puške v koruzo in vem, da nama bo uspelo, da se kmalu vidiva.
Pozdravček in objemček.
Tvoja prijateljica Dominika
Gorenjski Vrh, 5. 6. 2021
Zdravo Tadej!
Zadnjih nekaj dni imam občutek , kot da imajo stene ušesa. Prej kot mislim, kaj povedati staršem, glej ga zlomka, oni to že vedo. Naj ti povem za samo en primer; mama je vedela, da nimam naloge še prej, kot sem ji jaz to povedal. Le kako je to mogoče, srce mi je skoraj padlo v hlače! Zaradi tega je vrtela jezik in me vzela krepko v roke in mi tisti dan prepovedala igrati igrice na računalniku. Rekla mi je, da si naj to zapišem za uho, drugače bo kazen trajna. Sedaj vedno pazim, da imam nalogo narejeno.
Upam, da se tebi ne dogaja podobno.
Odpiši …
Tvoj prijatelj Sebastjan Žnidarič
Korenjak, 2. 6. 2021
Dragi prijatelj Nejc,
kot vidiš se je kot strela iz jasnega pojavil ta koronavirus in vsi nad tem vihamo nos. Nekateri rinejo z glavo skozi zid in pozabljajo ukrepe. Vidi se kot da jim gredo besede pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Šola na daljavo pa je kar padla iz nebes. Ljudje pa včasih mlatijo prazno slamo, ko govorijo o virusu.
Prav tako pa vsi ljudje v službah morajo garati kot črna živina s temi maskami na nosu. Dejansko pa mislim, da ne bomo kar vsi ljudje vrgli puške v koruzo. Mislim, da je ta virus malo za na luno. Za šolo pa prav delam tako kot marsikdo. Mislim, da ima ta koronavirus nekaj za bregom, kaj pa misliš ti?
Tvoja najboljša prijateljica Klara
Je res vsak izgovor dober?
Včeraj sem na poti k babici na vrat na nos srečal Davida, ki se je ravno odpravljal po vstopnici za nogometno tekmo.
Zadelo me je kot strela z jasnega. Spomnil sem se namreč najinega dogovora, da si skupaj ogledava derbi. Čisto sem pozabil in zdaj sem bil v kaši. Pa prav danes sem Maji, ki stanuje v babičinem bloku, obljubil, da ji pomagam pri učenju angleščine. Saj ne, da bi mi bili Maja ali nepravilni glagoli posebej pri srcu, a če sem obljubil, moram držati besedo.
Napenjal sem možgane, da bi Davidu postregel s kakšnim pametnim izgovorom. Poskušal sem ga prepričati, da sem zaradi učenja tako utrujen, da mi oči kar lezejo skupaj, a nisem uspel. Lagal sem še, da imam pri babici dela čez glavo. To se mu je očitno zdelo bolj verjetno, zato je začel pasti mulo. Postalo mi je žal, da sem mu lagal, zato sem sklenil, da moram priti z resnico na dan. Prijazen kot je, mi je takoj oprostil. Odvalil se mi je kamen od srca, osramočen pa mu nisem upal oporekati niti, ko je rekel, da sem v to Majo zaljubljen do ušes.
Pa naj še kdo reče: »Vsak izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese.«
Leo Čuš, 7. b
Zavrč, 10. 6. 2021
Draga mami in oče,
zadnje dneve sem pridno zavihal rokave in sem uredil vse, kot mi je bilo naročeno. Ker sta mi kot pohvalo obljubila izlet v živalski vrt s prijateljem Petrom, vama želim na kratko povedati o dogodivščini, ki se nama je pripetila. Najbolj smešno je bilo, ko se je Peter želel približati levu, a ko ga je zagledal, se je stresel kot šiba na vodi. Ko sem ga potolažil, da lev ne more pobegniti iz kletke, se mu je odvalil kamen iz srca. Petra je bilo potem sram in je rekel, da se je prestrašil samo zato, ker je mislil, da lev ni bil zaprt v kletki. Jaz sem se mu nasmehnil, saj sem vedel, da je ta izgovor za lase privlečen. Na poti domov je lilo kot iz škafa. Kljub vsemu sva se veliko smejala in se imela super.
Lepo vaju pozdravljam.
Vajin Žak
