V četrtek, 23. maja 2019, je šola v Cirkulanah in v Zavrču ostala prazna, kajti vsi razredi smo se ta dan odpravili na zaključne ekskurzije in se potepali po vseh koncih Slovenije.

Učenci 7. razredov smo se odpravili v Celje. Ko smo se peljali, smo se pogovarjali, smejali ter poslušali glasbo. Ogledali smo si Celjski grad. Najbolj mi je ostal v spominu Teater groze, v katerem so razstavljene mučilne naprave. Še zdaj me zmrazi ob misli na mučenje ljudi s pripomočki. Sprehodili smo se tudi po starem mestnem jedru Celja in se ustavili ob kipu prve slovenske popotnice, Alme Maksimijane Karlin. Nato smo se odpeljali do Celjske koče, tam smo lahko preizkusili, kako se je peljati z Bobkarti in kako je plezati visoko med drevesi v pustolovskem parku. Dan je bil super in s sošolci smo ugotovili vsi enako: želimo si še več takšnih adrenalina polnih doživetij.
Manuela Zebec, 7.b

»Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč, in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njim sledovi njegovih del.«
——Alma Maksimilijana Karlin, Pod košatim očesom, stran 51—

(Skupno 242 obiskov, današnjih obiskov 1)