V sredo, 15.3. 2017 je na Ptuju potekal 27. medobčinski otroški parlament. Tema letošnjega parlamenta je bila: »Otroci in načrtovanje prihodnosti«. S svojimi predstavniki nas je na zasedanju sodelovalo 19 osnovnih šol.
Zasedanje je potekalo nekako takole:
Najprej smo si izbrali skupino v kateri bi radi bili, nato so se predstavili gosti: župan Ptuja, predstavnici iz Društva prijateljev mladine Ptuj, lanska predstavnica iz Ptujske regije, predstavnica iz društva Sonček in pa novinar. Nato je sledilo delo po skupinah. V skupini sem morala predstaviti delo na šoli, povedati po mojem mnenju največjo težavo, ki nas teži, povedati smo morali kaj mislimo o tem, če imamo mi moč oblikovati svojo prihodnost in pa podati predloge za temo v prihodnjem letu. Potem smo to delo po skupinah predstavili ostalim in nato je sledila razprava.
Na razpravi smo se večinoma pogovarjali o odnosih med starši in otroci. Na to temo je bilo mnogo različnih mnenj, vsi pa smo prišli nekako do zaključka, da je starš avtoriteta in da sta za dober odnos in zaupanje potrebna oba otrok in starš.
Kot velikokrat izpostavljeno temo bi poudarila tudi, kako skrbeti za okolje in kako bi mlade še bolj spodbudili k temu, da moramo naš planet čuvati, če želimo, da bodo naši zanamci živeli v kolikor toliko čistem okolju. Pomembno se nam zdi, da bi se tudi starejši morali spoštljivo vesti do okolja saj so oni naš vzor in nam ne morejo nekaj govoriti da ni v redu, potem pa sami delajo prav to.
Veliko smo se tudi pogovarjali o naših ciljih. Tu so bila mnenja najbolj različna, nekateri menijo, da potrebujemo samo kratkotrajne cilje in da če bi imeli dolgoročne bi nas to samo obremenjevalo, drugi pa menimo, da bi že kot majhni morali razmišljati o tem kaj radi delamo, kaj nas veseli ter čim prej najti svoje dolgoročne cilje in jim slediti. Seveda se cilji čez čas spreminjajo, ampak če nimamo nobenega cilja, živimo življenje brez smisla. Vsak bi moral imeti nek cilj za katerega se je pripravljen truditi in odrekati. Da pa ta cilj dosežeš pa potrebuješ več kratkotrajnih ciljev. Zato mislim, da bi bilo potrebno že pri manjših otrocih uvajati starosto prilagojene delavnice, katere bi mlade spodbudile, da razmišljajo o sebi in morda najdejo kaj jih veseli.
Na koncu zasedanja smo tudi izvolili dva predstavnika za nacionalni otroški parlament, ki bo aprila v Ljubljani. Enega novinarja so izbrali oni, pa še tista dva gresta naprej katere šoli sta prvi po abecedi.
To se mi je zdela lepa izkušnja in na tem zasedanju sem se naučila marsikaj novega.
Mateja Golc, 9.a
