Prvi teden v oktobru je za otroke še posebej pomemben in prijeten, saj obeležujemo Teden otroka, ki ga od leta 1954 izvaja Zveza prijateljev mladine Slovenije. Letošnji Teden otroka poteka pod geslom »Svet, v katerem želim živeti«. Letošnjo poslanico ob Tednu otroka je pripravila Desa Muck. Preberete si jo lahko na spletni strani Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Tudi učenke literarnega kluba so razmišljale o svetu, v katerem bi želele živeti.
O svetu, v katerem bi otroci radi živeli , se pogovarjamo s prijatelji, znanci, starši, učitelji… Letos je ta stavek slogan oziroma moto Tedna otroka, v katerem se bodo po vsej Sloveniji odvijali razni dogodki in dejavnosti, kot so športne prireditve in tekmovanja, pohodi, sprejem prvošolcev v šolsko skupnost itd.. Ko razmišljam o svetu, v katerem bi rada živela, mi misli odtavajo najprej v svet, v katerem sedaj živimo. Današnji svet je poln prevar, nezaupanja, sovraštva, ljubosumja in posledično nasilja, vojn, depresije, uživanja drog itd.. Takšna je na žalost podoba današnjega sveta. Seveda pa so na svetu tudi lepe, dobre, pozitivne reči. Veliko ljudi se v različnih organizacijah po svetu trudi, da bi bilo ljudem boljše in lepše. Vse več ljudi se zaveda, da je največ vredno veselje in zadovoljstvo. Še lepše je, če lahko na kakršenkoli način pomagamo in polepšamo dan sočloveku.
Želim si živeti v svetu, v katerem bi bili vsi svobodni. V svetu, v katerem bi lahko tudi ponoči šli brez strahu na sprehod. V svetu, v katerem bi bilo več ljubezni, spoštovanja, razumevanja do sočloveka, enakosti… Želim si živeti v svetu, kjer bi vsak človek imel vse, kar potrebuje za lepo življenje.
Mateja Golc, 9.a
Ta teden obeležujemo Teden otroka, katerega slogan je »Svet,v katerem želim živeti«. Gospa ravnateljica nas je ob tej priložnosti sklicala v športno dvorano in nam ob našem prazniku čestitala. Dotaknila se je problematike današnjega hitrega tempa življenja in med drugim tudi omenila pomanjkanje časa staršev za svoje otroke.
Velikokrat razmišljam o svoji prihodnosti. Današnji svet je poln nasilja, nepoštenosti, neenakopravnosti. V takšnem svetu si ne želim živeti. Boli me, ko vidim, da danes priden in pošten delavec izgublja na veljavi..
Želim si takšen svet, v katerem se bom lahko s svojo družino, s svojimi otroci svobodno sprehajala po mestu in ne bom razmišljala o nevarnostih, ki prežijo name. Želim si, da ne bi zaradi »časovne stiske« pozabila na ljudi, ki jih bom imela najraje. Velikokrat razmišljam tudi o tem, ali bi bil svet brez denarja morda lepši.
Je morda za današnje stanje po svetu kriva finančna kriza in brezposelnost? Ali morda pehanje za materialnimi dobrinami?
Andreja Štumberger, 9.a
