Letošnji tabor mladih planincev MO PD Cirkulane je potekal v petek, 26. junija, in v soboto, 27. junija 2015. Preživeli smo dva čudovita dneva na Veliki Planini in uživali gostoljubje osebja Domžalskega doma.
Na pot smo se odpravili z manjšim avtobusom izpred šole v Cirkulanah in se odpeljali naši dogodivščini nasproti po avtocesti do izvoza Šentrupert in naprej proti Mozirju, kjer smo naredili manjši postanek, nato proti Lučam in do Volovljeka.
Potrebno se je bilo opremiti, preobuti, nadeti nahrbtnike in že smo se podali po gozdni poti proti Mali Planini in kaj kmalu, po kakšni uri hoje, smo uzrli tiste čudovite pastirske koče, prva vodna zajetja in seveda posamezne skupine krav in teličkov, katerih oglašanje in zvonjenje zvoncev smo občasno slišali že preden smo prišli iz gozda.
Vreme nam je dopuščalo lenobno hojo in razgledovanje po mili volji tako, da smo v Domžalski dom prišli nekoliko kasneje, kot smo se nadejali. Počitek na terasi doma in malica sta se prilegli in po prejemu ključev sob, smo se razporedili po njih.
Sledil je krožni pohod po Veliki Planini. Najprej do markantne cerkvice Marije Snežne. Sledil je sprehod skozi pastirsko naselje do jame Vetrnica, v kateri je še vedno sneg in so jo nekoč pastirji uporabljali kot naravni hladilnik. Nato smo se podali proti najvišji točki planote na Gradišče 1666 m.n.v., kjer smo po vetrnici preverili, ali smo med razgledovanjem pravilno prepoznali okoliške gore. Potem smo se proti našemu domu že malce prijetno utrujeni, nadihani svežega gorskega zraka in osončeni, počasi podali po zelenem robu in med potjo občudovali in prepoznavali gorsko cvetje in drugo rastlinje.
Počitek, urejanje sob, dogovarjanje, katera postelja je »moja«…in ob pol šestih spet zbiranje pred domom za naslednjo ekspedicijo. Pred tem pa še obvezno žigosanje, tako na roko, da se ve. Tokrat v spremstvu oskrbnikovega prijatelja Mirana do gospe Francke – pastirice in predelovalke mleka. Bila nas je zelo vesela in nam je ponudila mleko, kislo mleko, povedala nam je, kako živi, kako poteka delovni dan pastirja, da skrbi za 28 krav… bili pa smo malo prerani, zato nam ni mogla pokazati molžo na roke.
Polni lepih vtisov smo se poslovili in se odpravili nazaj v dom, kjer nas je že čakala obilna in okusna večerja. Po večerji smo ostali v jedilnici in si priredili večerno animacijo. Najprej kviz v med tremi ekipami, sestavljenimi iz vseh udeležencev pohoda razen vodnikov, ki smo si razdelili vloge tako, da smo bili spraševalci, komisija, skrbeli za zapisnik…in za vse, kar se za planinski kviz spodobi. Sledila je igra branja iz listkov, na katerih so »malce čudna« vprašanja in »še malce bolj čudni« odgovori po naprej dogovorjenem vrstnem redu…veliko smo se presmejali. In po tem…ne, ni še bilo konec…še plesno gibalna igra okoli stolov in v trenutku, ko se živa glasba (za katero je tudi bilo poskrbljeno) prekine, je treba sesti, le stolov ni dovolj. Kdor ne sedi, izgubi.
Saj bi po vsem tem šli spat pa je bila noč tako lepa, zato smo se opremili z baterijskimi svetilkami in se odpravili na nočni pohod, ki je bil prava dogodivščina pred spanjem. Po vrnitvi v dom pa zares, le še umivanje in spanje.
Drugo jutro bujenje okoli osme ure, umivanje in zajtrk. Pospravljanje sob in krajši sprehod do Črnuškega doma. Postanek, sladoled, ogled okolice…in počasi nazaj v Domžalski dom, pospravljanje, pregled opreme, čiščenje in ocena sob ter počasi nazaj v dolino.
Prijazni šofer nas je že čakal na izhodišču, pomagal nam je naložiti opremo in že smo se odpeljali v Afriko. Ja, ja, prav v Afriko…no, seveda, picerijo s tem imenom. Tu smo se okrepčali in pot do doma nam je bila potem še krajša.
Bilo je zelo lepo. Hvala vsem, ki ste pomagali in podprli letošnji dvodnevni tabor mladih planincev. Hvala PD Cirkulane za pokritje stroškov prevoza in polovice stroškov bivanja. Še posebej hvala predsedniku društva Viliju za pomoč pri organizaciji, Zlatku za pomoč pri vodenju. Letošnji tabor sva organizirala in vodila Maja in Ivo.
Slike na galeriji slik PD Cirkulane
