Naravoslovni dan: OD PŠENICE DO KRUHA nekaj utrinkov iz Zavrča
V okviru naravoslovnega dne smo 24. oktobra 2013, skupaj z devetošolcema Nejcem Trbucem in Luko Kokotom, v okviru šolskega novinarstva obiskali kmečko gospodinjo Terezijo Bratuša iz Korenjaka. Izvedla sta kratek intervju in izvedela marsikaj zanimivega o kruhu in peki kruha nasploh.
Sprašujeta Luka Kokot in Nejc Trbuc, odgovarja Terezija Bratuša.
Kako dolgo že pečete kruh?
Kruh pečem v krušni peči že več kot 45 let. Včasih sem ga pekla, ko je bila moka na razpolago, danes ga pečem enkrat ali dvakrat na teden, in sicer domači kmečki kruh iz krušne moke. Kruh je nekoč predstavljal simbol bogastva. Pekli so ga ob posebnih priložnostih, na primer za novo leto, če pa je bilo v njem posušeno sadje z nekaj kapljicami ruma, je imel kruh še toliko večjo vrednost. Gospodinja je takšen sadni kruh okrasila s posebnimi motivi iz narave.
Ali pečete še kakšen kruh razen kmečkega?
Odvisno od priložnosti. Tisti dan pred božičem spečem »ponižjak«. Drugo ime za ta kruh je »kruh treh kraljev«. Narejen je iz krušne moke in iz domačega suhega sadja. Pekel se je na post pred božičem, 24. decembra, razrezal pa se je na predvečer treh kraljev, 5. januarja. Orehi predstavljajo tri kralje, pojedli pa so jih otroci, ki še niso znali govoriti z namenom, da bi čim prej spregovorili. Če se je kruh med peko »zasmejal«, je pomenilo, da bo dobra letina.
Pečem tudi mlečni kruh, ki je narejen iz bele moke, pekel se je za posebne priložnosti, na primer ob porokah. Nadomestil je današnjo torto. Po navadi je bil okrašen s pticami, ki so predstavljale simbol miru. Takšen kruh spečem danes ob obletnicah, rojstnih dnevih ali drugih posebnih praznikih.
Se s peko kruha ukvarjate profesionalno ali samo za hobi?
S peko se ukvarjam samo za hobi. Za šolsko razstavo sem danes spekla »ponižjak«, »poročni« mlečni kruh in sadni kruh iz domačega sadja, posušenega seveda v krušni peči. Tam sadje ohrani svojo prvotno sladkobo in kruh ima sladkast okus.
Katero moko uporabljate še pri peki?
Najpogosteje krušno, belo pšenično in tudi ajdovo. Včasih, ko pšenične ni bilo na razpolago, sem veliko pekla koruzni kruh, saj je bilo obilo koruze doma. Imeli smo manjši mlin in smo mleli moko sami. Tako je bila vedno pri hiši.
Nejc Trbuc in Luka Kokot, 9. b (2013/2014)
Mentorica: Petra Bratuša
Naravoslovni dan: OD PŠENICE DO KRUHA nekaj utrinkov iz Cirkulan
Kaj nam prinaša jesen?
V katere barve je odeta narava?
Kateri so jesenski plodovi?
Kaj je zdrava prehrana (zelenjava in sadje)?
Kako se lahko posladkamo na zdrav način?
Kakšna je pot od zrna do dišečega domačega kruha?
Na ta in številna druga vprašanja so med sproščenim in hkrati odgovornim delom oblikovali odgovore učenci ob pomoči svojih mentorjev, učiteljev razrednikov. Učenci so bili razporejeni v različne skupine po razredih in v gasilskem domu ob osnovni šoli.
Z dvema učencema iz 7. razreda, ki obiskujeta šolsko novinarstvo, Aljažem Petrovičem in Amadejem Fridlom, smo se napotili od razreda do razreda in zbrali nekaj zanimivih informacij, fotografij, ki si jih lahko ogledate v spletni galeriji.
Dan je bil poseben, v zraku je bila radost, sproščenost, učenci pa so na koncu pripravili še razstavo izdelkov v šolski jedilnici. 9. razredi so sodelovali s cirkulanskimi gospodinjami, ki so delo zasnovale v gasilskem domu. Fantje in dekleta so bili zelo aktivni na relaciji kuhinja– osrednji prostor. Spekli so kruh, gibanico, slastne bombetke in žemljice. Pripravili so krompirjeve svaljke in krompirjeve cmoke, kasneje tudi slanike. Jedi so temeljile na krompirjevi osnovi. Delo je odlično potekalo in videlo se je, kako pristno je medgeneracijsko sodelovanje. Ko smo vstopili v prostor, je vse zadišalo. Tam smo poskusili tudi vroč, slasten krompirček.
Aljaž in Amadej sta se pomešala med učence in učitelje ter na podlagi vprašanj oblikovala sliko dela posameznega razreda. 1. razredi so imeli sadni dan in so oblikovali sadna nabodala; sadje so najprej olupili, lepo narezali in ga nabodli na tanke palčke. Obenem so se lahko posladkali, zapeli kakšno pesmico in se nasmejali drug drugemu.
Tudi v 2. razredu so se odločili za sadno dogodivščino; okušali so kivi, kaki, ananas … Na koncu so oblikovali sadna nabodala in se posladkali. Zaupali so nam, kaj jim je najbolj všeč. Seveda so tudi nam ponudili slasten zalogaj. Vzdušje v obeh razredih je bilo zelo prijetno, učenci so pripravili polne pladnje mamljivih sadnih nabodal.
Tudi 3. razred se je posvetil sadju in njegovim značilnostim. Najprej so se pogovorili o različnih vrstah sadja, oblikovali sadna nabodala, prebrali sestavek o številnih značilnostih in na koncu rešili še križanko. Malo je bilo potrebno napeti možgančke, a to jim je šlo dobro od rok.
4. razredi so bili v pravi akciji. V razredu so imeli šivalni stroj, s pomočjo katerega so sešili vrečke za moko in jih okrasili z barvami za tekstil. Vanje so nasuli moko in tako preverjali primerno količino. V drugem delu so okrasili lesene škatlice, ki so jih pred tem izdelali na tehniškem dnevu. V njih lahko skrijejo kakšen kostanj, oreh ali pa tudi kakšen svoj zaklad … Škatlice so okrasili s prelepimi jesenskimi motivi. Učenci so bili navdušeni nad delom, najbolj prisrčen prizor pa je bil resen fant za šivalnim strojem …
5. razred je razmišljal o kruhu nekoč in danes ter pripravil slastne palačinke. V torek so učenci spekli kruh v šolski jedilnici in moram priznati, da so bili hlebčki, kot da bi jih gledala na polici v trgovini; vsak zase nekaj posebnega in čudovitega. Pogovarjali so se o vrstah kruha, o peki in izdelali lične knjižice, ki so jih slikovno okrasili.
V 6. razredu so oblikovali mozaike iz semen. Pred tem so oblikovali kruh za peko. Že ob vstopu v razred se je slišala prijetna narodno-zabavna glasba: Kruh ponoči spi, so rekli mati mi … Takšna glasba nam je vsem blizu; radi zapojemo, zaplešemo in tudi zaigramo … Je zelo pristna, iskrena in govori o temeljnih vrednotah človeškega življenja. Tako kot je Tone Pavček neštetokrat govoril o najpomembnejših stvareh v življenju; o domu, materi, jeziku, kruhu, ki je pomenil srečo, zadovoljstvo, preživetje. Danes se ta pomen izgublja in samo človek je kriv za to. Ko bomo začeli spoštovati osnovne vrednote, se bo rodil lepši svet …
7. razredi so ustvarjali na temo Od žita do kruha. Učenci so bili razporejeni v skupine in oblikovali zanimive plakate. V pečici smo lahko opazili žemljice in v prostoru je lepo dišalo. Učenci so se pogovarjali o žitu in pomenu kruha nekoč in danes. Vzdušje v skupini je bilo zelo prijetno.
8. razredi so ta dan izkoristili za zanimivo predavanje o žetvi pšenice nekoč. O tem sta veliko zanimivega povedali ga. Ana Černivec in ga. Anica Gomilšek, ki sta si z zanimanjem ogledali tudi novo podobo šole – lepotice. Kasneje je skupina učencev oblikovala plakat, na katerem so bili nanizani pregovori, lepe misli o kruhu in nekaj prisrčnih ilustracij. Učenci so izvedeli veliko zanimivega in novega.
Delo posameznih razredov se je zaključilo s sladkanjem na šolskem dvorišču, skupinsko fotografijo nasmejanih obrazov in razstavo v šolski jedilnici. Učenci so si v spremstvu učiteljev ogledali izdelke drugih skupin. Ponovno smo se lahko prepričali, da je jesen gospa, ki nas vsako leto bogato obdari in nas opomni, kaj vse nam lahko ponudi narava; mi smo se potrudili in ji v zahvalo priredili lep naravoslovni dan.
Besedilo oblikovali: Aljaž Petrovič, Amadej Fridl, učiteljica Irena Vesenjak
Fotografije: učiteljica Irena Vesenjak
