BRALNO-LIKOVNO-GLASBENE USTVARJALNICE: »NA POTEPU S PRAVLJIČNIMI JUNAKI«
Sobotna šola, ki smo jo izpeljali 23. marca, je bila idealna priložnost, da smo pri učencih nižjih razredov spodbudili zavedanje o bralni kulturi, jim približali nekatere načine branja, preverili zmožnost komunikacije, ustvarjalnost ter likovno-glasbene sposobnosti. Glasbena in likovna umetnost hodita z roko v roki z literarno. Ustvarjalnic so se udeležili učenci 2. in 3. razreda. Dopoldan je potekal živahno in za slehernega otroka se je našlo kaj zanimivega.
Izhajali smo iz bistva, kaj pomeni BRATI, zakaj je potrebno BRATI, na KAKŠEN NAČIN LAHKO BEREMO. BRATI pomeni želeti si znanja, širiti svoja obzorja, bogatiti besedni zaklad, izboljšati komunikacijo, lažje razumeti sebe in svet … Znana slovenska popotnica Benka Pulko pravi, da so knjige in ceste najboljše učiteljice … Torej, potovati s knjigo, potovati po svetu – oboje je neizmerno doživetje, ki nas ne more razočarati; kvečjemu nas obogati z novimi spoznanji, izkušnjami. Na drugi strani smo pozornost namenili PRAVLJICAM, NJIHOVIM ZNAČILNOSTIM IN RAZLIČNIM PRAVLJIČNIM JUNAKOM.
Tone Pavček je napisal čudovito pesem z naslovom BRANJE, v kateri nas opomni, da lahko beremo knjige ali grozdje, da lahko beremo naprej in nazaj, a končno – BRATI POMENI POČETI PODVIGE … In to je bilo naše VODILO ZA DELO. V sobotnem dopoldnevu smo se družili s pravljičnimi junaki, ki jih nekateri učenci že zelo dobro poznajo; preko branja, pripovedovanja, izpisovanja ključnih besed, reševanja križank, igre, ustvarjalnih nalog, slikovnega in glasbenega gradiva. Učenci so bili zelo ustvarjalni, dopoldan pa smo preživeli v znamenju dobre volje in pozitivne energije. Kratek odmor smo izkoristili za kakšno šalo več in se seveda malo posladkali.
Učenci so se na koncu predstavili staršem; v glasbeni učilnici so se zbrale vse skupine s svojimi mentoricami, učiteljicami. Učenci bralno-likovno-glasbenih ustvarjalnic so s seboj prinesli izbrano pravljico, ki so jo prebrali, izdelali so mini plakat z ilustracijo in opisom književnega junaka, glasbeni del pa je bil posvečen lepi pesmi z naslovom Sonce pomladi, ki so jo učenci zapeli ob spremljavi kitare. V razredu smo se preizkusili v igranju klaviatur, harmonike in kitare ter oblikovali mini zborček, ki se je lepo potrudil pri petju. Alen Resman nam je krajšal čas z igranjem harmonike. Res je bilo zabavno. Nasmeh na obrazu in iskrice v očeh so dovoljšnje poplačilo za ves trud, ki smo ga vložili v naše delo.
Naj dodam še nekaj verzov iz čudovite pesmi Sonce pomladi:
»Sonce pomladi se z roso igra.
Pridi, ukradi mi jutro srca.
Sonce pomladi naravo budi,
barva poljane in klasje zlati.«
In misel: življenje ni pravljica, a je v njem veliko pravljičnih trenutkov – to vedo otroci in mi, odrasli. 23. marca smo si dopustili, da sobotni dopoldan postane eden izmed njih.
Irena Vesenjak, učiteljica v OPB
