Začetek šolstva v Zavrču sega v davno leto 1771, ko so začeli otroci spoznavati prve skrivnosti pisane besede v zasebni hiši, nato v mežnariji, ko je mežnar Marko ob nedeljskih popoldnevih malim in velikim otrokom odkrival lepote branja in pisanja ter skrivnosti računanja. Zaradi povečanja števila šolarjev so se morali preseliti v današnjo Murkovičevo hišo.
Toda pravo hišo učenosti so dobili šele sto let kasneje – leta1888, ko je lepa in mogočna šola sprejela v svoje naročje vse znanja željne otroke našega kraja.
Ponosna in nepoškodovana je preživela prvo svetovno vojno. Leta 1938 jo je močno prizadel potres, ki je poškodoval desno krilo šole. Krajani so razmišljali o gradnji nove, a jih je v tej nameri ustavila bližajoča se vojna. Ta je hiši zadala nove udarce. Slovenske učitelje so nadomestili z nemškimi, pravo razdejanje pa je doživela zadnje leto vojne, ko je v njej bivala nemška vojska.
Ko je 1. junija 1945  znova začela opravljati svoje poslanstvo je bila prava razvalina. Učiteljica je poleg pouka še urejala in pripravljala šolo za zimo, saj so bila okna razbita in polomljena. Nekoliko kasneje so se ji pridružili še drugi in s skupnimi močmi so poučevali in zasilno pripravili poslopje za pouk v zimskih mesecih.
Zaradi naraščanja števila učencev je postala pretesna, pa tudi učiteljev je primanjkovalo. Zaradi tega je bil pouk nekaj časa v treh izmenah. Veliko prostorsko stisko bi lahko rešila le gradnja nove šole, do česar pa ni prišlo, ker v takratni naši občini Ptuj ni bilo dovolj posluha za naše težave. Leta 1962 so že usmerili učence višjih razredov na šolo Mladika v Ptuj, kasneje v Cirkulane. To je kraj osiromašilo, ljudi prizadelo. Zavedli smo se, da moramo imeti večjo šolo, da morajo otroci obiskovati šolo v svojem rojstnem okolju. Leta 1997 nam je to končno uspelo.

Vir: Knjiga vtisov. Knjigo vtisov hrani šola Zavrč.

(Skupno 108 obiskov, današnjih obiskov 1)