Mednarodni mesec šolskih knjižnic

Šolske knjižnice v mesecu oktobru praznujejo svoj mednarodni mesec, katerega glavni namen je, da šolsko in širšo javnost opozorimo na pomen šolskih knjižnic za učenje in raziskovanje.

Leta 1999 so knjižničarji po vsem svetu začeli praznovati svoj mednarodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali leta 2007 in sicer 22. oktobra – na dan slovenske slikanice. Danes je mednarodni dan šolskih knjižnic dejansko prerasel v mednarodni mesec šolskih knjižnic.

S praznovanjem želimo slovensko in širšo javnost opozoriti na delo šolskih knjižnic in izpostaviti njihov pomen pri pridobivanju in povezovanju znanja, razvijanju domišljije, treningu socialnih veščin otrok ter vzpostavitvi pozitivnega odnosa do knjižnic in branja.

Geslo letošnjega meseca šolskih knjižnic je: »Iskanje poti do zdravja in dobrega počutja« in poudarja povezavo med knjigami, branjem, šolskimi knjižnicami in dobrim počutjem.

Na naši šoli smo praznovanje pričeli že v mesecu skupnega branja –  od 8. septembra (dneva pismenosti) do 11. oktobra. Sicer bomo s skupnim branjem nadaljevali celo šolsko leto. Brali bomo za znanje in za zabavo, to bomo povezali z letošnjo tematiko iskanja poti do zdravja in dobrega počutja.

Na dan ZLATE KNJIGE, 17. septembra, so prvošolčki prvič obiskali šolsko knjižnico. Knjižničarka jim je prebrala pravljico in jim razdelila darilno  knjigo Društva Bralne značke Slovenije Smejalnik in cvililna zavora, ki jo je napisal slovenski pisatelj Slavko Pregl.

Tako bomo v naslednjih tednih in potem še skozi celotno šolsko leto organizirali mnoge zanimive dogodke:

  • dejavnost Bralna značka za učence,
  • projekt »Rastem s knjigo« za sedmošolce,
  • projekt »Pišem z roko« v mesecu januarju,
  • skupno branje,
  • pravljične ure,
  • izdelovanje knjižnih kazalk,
  • knjižne uganke,
  • glasovanje »Moja najljubša slovenska knjiga«,
  • priporočilni seznam prebranih knjig slovenskih avtorjev, ki bi jih priporočali svojim sovrstnikom,
  • dan slovenske slikanice: razstava slikanic slovenskih avtorjev,
  • pogovarjali se bomo o prebranih knjigah,
  • oblikovali bomo plakate, na katerih bodo učenci predstavili svoj odnos do knjižnice, knjig in branja,
  • povezali se bomo s Splošno knjižnico,
  • učenci bodo obiskovali bibliobus,
  • risali bomo junake iz knjig,
  • obeležili bomo mednarodne in svetovne dneve knjig (mesec april)…

Vse več raziskav potrjuje, da je branje res pomembno za otrokov razvoj ter njegovo uspešnost v šoli. Ključ za oblikovanje bralnih navad pri otrocih in bodočih odraslih je predvsem družinsko branje. Otroci se skozi branje prvič srečajo s knjižnim jezikom in z besedami. Otrokom, ki jim beremo, tako pomagamo graditi osnovo za mišljenje. Z branjem otrokom ne bomo ničesar izgubili, pridobili pa nekaj, kar je neprecenljivo in ni naprodaj.

In še: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih:

1. Če znaš dobro brati, vidiš in slišiš več.

2. Če bereš, poznaš več besed, zato lahko razmišljaš o več stvareh.

3. Če daljša besedila bereš na papirju, jih razumeš bolje, kot če jih bereš na zaslonu.

4. Če uporabljaš zaslonske tehnologije in bereš knjige, se naučiš misliti na dva različna načina.

5. Če bereš leposlovje, lažje razumeš druge ljudi.

6. Otroci, ki odraščajo v beročem okolju, so v življenju uspešnejši.

7. Med bralci je več zadovoljnih in ustvarjalnih ljudi kot med nebralci.

8. Branje je napor, z nekaj sreče pa tudi užitek.

9. Branje v tujem jeziku je okno v svet, od koder vidiš tudi domov.

10. Z branjem knjig se učiš misliti z lastno glavo.

O vseh teh razlogih za branje pa lahko kaj več preberete v knjigi Berem, da se poberem, ki jo je napisal Miha Kovač.

Berimo vsak dan in praznujmo skupaj! Marica Zebec, šolska knjižničarka

(Skupno 29 obiskov, današnjih obiskov 1)